V oddaji smo gostili prof. dr. Staneta Grando. Pokomentirali smo prvi krog predsedniških volitev in tudi nevarnosti, ki se napovedujejo desnemu kandidatu. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja lokalnih volitev in zakonodajnih referendumov.
V oddaji smo gostili prof. dr. Staneta Grando. Pokomentirali smo prvi krog predsedniških volitev in tudi nevarnosti, ki se napovedujejo desnemu kandidatu. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja lokalnih volitev in zakonodajnih referendumov.
Gostili smo komentatorje - urednika spletnega portala Domovina Roka Čakša, urednika spletnega portala Siol Petra Jančiča in strokovnjaka za mednarodno pravo in mednarodne odnose prof. dr. Andreja Finka.
Gostili smo komentatorje - urednika spletnega portala Domovina Roka Čakša, urednika spletnega portala Siol Petra Jančiča in strokovnjaka za mednarodno pravo in mednarodne odnose prof. dr. Andreja Finka.
Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.
Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.
V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.
Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.
Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.
V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.
Volitve se bližajo, predčasno lahko že obiščete volišče in izberete svojega kandidata za predsednika republike, da bo odločitev nekoliko lažja, pa smo za vas pripravili še eno volilno oddajo. Tokrat so bili z nami Milan Brglez, Janez Cigler Kralj, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Anže Logar, ki je udeležbo sprva potrdil, je dan prej sporočil svojo odsotnost zaradi vabila na drugo radijsko oddajo. Med temami pogovora so bile odnos do življenja in družine, izzivov predsedniške funkcije in do polpretekle zgodovine.
Volitve se bližajo, predčasno lahko že obiščete volišče in izberete svojega kandidata za predsednika republike, da bo odločitev nekoliko lažja, pa smo za vas pripravili še eno volilno oddajo. Tokrat so bili z nami Milan Brglez, Janez Cigler Kralj, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Anže Logar, ki je udeležbo sprva potrdil, je dan prej sporočil svojo odsotnost zaradi vabila na drugo radijsko oddajo. Med temami pogovora so bile odnos do življenja in družine, izzivov predsedniške funkcije in do polpretekle zgodovine.
Kandidati so odgovarjali na vprašanja, povezana s funkcijo predsednika nasploh, zanimalo nas je, kako vidijo položaj poveljnika Slovenske vojske in kakšno je njihovo stališče do Slovenije kot članice zveze NATO.
Kako ocenjujejo položaj naše države v mednarodnem prostoru in odnose s sosedami?
Kako bi sami ravnali v nekaterih situacijah v preteklosti in kakšne načrte imajo?
Z nami so bili: Janez Cigler Kralj, Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Kandidati so odgovarjali na vprašanja, povezana s funkcijo predsednika nasploh, zanimalo nas je, kako vidijo položaj poveljnika Slovenske vojske in kakšno je njihovo stališče do Slovenije kot članice zveze NATO.
Kako ocenjujejo položaj naše države v mednarodnem prostoru in odnose s sosedami?
Kako bi sami ravnali v nekaterih situacijah v preteklosti in kakšne načrte imajo?
Z nami so bili: Janez Cigler Kralj, Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju
Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.
Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju
Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.
Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.
Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.
V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.
Jutranjo Svetovalnico smo tokrat posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.